Članek meseca

Z otrokom na dopust in zabavo

Tina Plahutnik, univ. dipl. socialna delavka

Zdi se, da prosti čas podredimo otrokom in da za naše užitke ne ostane veliko časa in priložnosti. Pi­kniki, kosila, praznovanja ali dopust so priložnosti za druženje s prijatelji in sorodniki, priložnosti za sprostitev od vsakodnevne rutine, hkrati pa lahko povzročijo veliko slabe volje in prepirov. Domov se lahko vrnemo izpolnjeni, zadovoljni ali pa neznan­sko utrujeni, nezadovoljni in sprti. Če se na dogod­ke pripravimo, so ti lahko prijetni za vse.

Dnevna druženja  

Praznovanja in pikniki so dogodki, ki se jih vsi veseli­mo, otroci in odrasli. Srečamo se z ljudmi, ki jih imamo radi, z njimi pokramljamo, se poveselimo, kaj dobrega pojemo in se vrnemo domov. Pikniki so manj zahtevni, saj otroci uživajo, če lahko tekajo naokrog in se igrajo. Če imamo priložnost, lahko s kredo narišemo ristanc ali ga oblikujemo s kamenčki. Zanimiva igra je tudi ribarjenje. Za takšne priložnosti izdelajmo ribiške palice. Na vejo privežimo vrv, na spo­dnji konec vrvi pa magnet. Iz papirja izstrižemo ribice, nanje pripnemo sponke za papir. Ribice položimo na tla, otroci naj jih lovijo. Sponka se bo prijela na magnet in ribica bo ulovljena.
Če dogodek poteka v notranjih prostorih, pa je vča­sih težje. Odrasli lahko več ur sedimo za mizo in se pogovarjamo, otroci pa se hitro začnejo dolgočasiti in se poditi po restavraciji. Za na takšne dogodke imej­mo vedno s seboj ˝prvo pomoč˝, t. j. stvari, s katerimi se bo otrok zaigral ali zamotil. V moji torbi niso nikoli manjkale slikanice, zvezek, barvice in kakšna namizna igra (karte, spomin, sestavljanka …). Še pri šolarjih je dobro, če mislimo na to. Otroci ne bodo znali predvi­devati, da je peturno praznovanje babičinega rojstnega dne nekaj, kar lahko traja strašno dolgo. Bodimo korak pred njimi in jih spomnimo, da vzamejo kaj s seboj. Za vsak slučaj. Danes starši pogosto damo otrokom v roke telefon ali tablico. Spodbujajmo jih tudi k aktivnostim, ki niso povezane z elektronskimi napravami. Če bo otrok risal, bo hitro zraven prisedel prijatelj, ki mu bo kaj narisal in se ob tem z njim pomenkoval, morda mu bo teta prebrala pravljico. Če bo imel tablico, je možno­sti za interakcije manj. Namizne igre pa so tako ali tako namenjene druženju.

Dopust s prijatelji 

Tako kot odrasli potrebujemo družbo, jo tudi otroci. Če se družimo s prijatelji, ki imajo otroke, je to vsem v veselje in zadovoljstvo. Otroci se zaigrajo, če so raz­lične starosti, popazijo en na drugega, odrasli pa se lahko ˝zaigramo˝po svoje. Prijetno je opazovati otro­ke pri igri, saj svojega otroka včasih vidimo v popol­noma drugačni luči, kot če se z njim igramo odrasli. Po mojem mnenju je pomembno, da se pred dopustom s partnerjem pogovorimo in uskladimo pričakovanja. Kdo se bo kopal ali igral z otrokom, kdo bo poskrbel za otroka, ko nas bo ta potreboval, kdaj bomo dali otroka spat, kdo bo zjutraj vstal, ko bo otrok buden? Koliko si bomo finančno privoščili, koliko si lahko in koliko se nam zdi prav? Vsaka družina ima namreč svoje navade, pravila skupnega življenja in svoj način vzgoje. Ko pride za dlje časa skupaj več družin, se to hitro pokaže. Če se o stvareh pred tem ne pogovori­mo v svoji družini, se nam lahko zgodi, da bo vsak od staršev vlekel na svojo stran, eden bo ostal zvest družinskim načelom, drugi se bo prilagajal družbi ali pa bo le izbral bolj lagoden način in domov bomo pri­šli sprti.

Zvesti sami sebi ali prilagodljivi?

Menim, da je dobro, če ob skupnih druženjih ostane­mo zvesti osnovnim vrednotam svoje družine in rav­namo v skladu z njimi ne glede na to, kako ravnajo prijatelji. Pri stvareh, ki se nam ne zdijo tako pomemb­ne, se mirno lahko prilagodimo. Naj omenim le nekaj navad, ki jih je morda vredno ohraniti tudi v drugem okolju.

SPANJE: Vzgojiteljica v vrtcu je povedala preprosto resnico: ˝Zaspan ali lačen otrok je siten.˝ To še kako drži. Redno spanje in prehranjevanje ter ustaljen ritem so za otroka izredno pomembni. Brez zadrege pred prijatelji svojega otroka pospremite spat, ko se vam zdi primerno. Morda boste kakšno uro podaljšali, ven­dar boste naredili, kot se vam bo zdelo prav. Čakati na to, da bodo šli spat tudi otroci prijateljev, nima smisla, saj je težko verjetno, da bi se uskladili. Nekateri otrok niti ne bodo odpeljali spat, temveč bodo pustili, da bodo od utrujenosti omagali. Otroku to lahko mirno in odločno razložite: ˝V naši družini je tako, zato boš šel spat.˝ Upor ne bo trajal dolgo, saj bo otrok, ki je vajen naše odločnosti in rutine, hitro zaspal.

PREHRANJEVANJE: V nekaterih družinah redno kuhajo, v drugih ne. Nekje kuhajo le doma, ko so na dopustu, pa ne. In nekateri starši imajo navado, da na dopustu otroku dovolijo jesti, kar hoče, ali pa pogo­sto kupujejo vse mogoče prigrizke, ki jih prodajajo na plaži. Spet: bodimo zvesti sebi. Morda se bomo malo prilagodili, vendar le v okviru tega, kar se nam zdi do­pustno. Če je pravilo en sladoled na dan, naj bo eden, izjemoma dva. Če imamo navado kuhati kosilo, zavr­nimo palačinke na plaži. Nič hudega, če se bo otrok pritoževal, saj bodo druge priložnost, da ga ‘pocrklja­mo’. Morda bomo imeli s seboj na plaži korenje, ki ga bodo z veseljem zobali tudi sosedovi otroci in naš otrok bo videl, da ni le ‘sosedovo’ najboljše. Ali pa ga bomo razveselili zvečer, ko bomo šli v mesto in mu bomo privoščili kaj, kar ima rad.

KUPOVANJE IGRAČ: Tudi pri tem se družine med seboj razlikujejo: nekateri otroku kupijo, kar si želi, in to vsakič, ko gredo v trgovino, drugi nikoli ali zelo redko. Pri nas doma imamo pravilo, da si na vsakem dopustu vsak otrok lahko na stojnici ali v trgovini izbere eno igračo, oblačilo ali kaj drugega po lastni izbiri in v cenovnem okviru, ki ga določimo. Pa še znankin namig: ne čakajmo z nakupom do zadnjega dne, saj bi se tako z otrokom vsak dan pregovarjali, ali bomo šli pogledat na stojnice ali ne. Opravimo to na začetku – otrok bo imel novo igračo, s katero se bo lahko igral, tema pa bo zaključena.

IGRANJE: Nujno potreben je dogovor in pravilo gle­de gledanja televizije in uporabe drugih elektronskih naprav. O tem moramo seznaniti tudi otroka. Morda boste rekli, da se te uporablja le, če je slabo vreme ali pa da zvečer lahko pogledajo eno risanko. Seveda bodo otroci prijateljev morda lahko dlje časa pred za­sloni, a nič ne de. Več kot dobro nadomestilo je branje pravljic in opazili boste, da se bo okrog vas nabralo še nekaj sosedovih otrok. Včasih opazim, da v času druženj odrasli na otroke kar malo pozabijo. Poskr­bijo, da so siti, to je pa tudi vse. Odrasli se zabavajo po svoje, otrokom pa rečejo, naj se gredo igrat. Otroci včasih potrebujejo malo pomoči in sodelovanja odra­slih. Pogosto se ne znajo organizirati, zbrati skupaj in odločiti, kaj bi delali. Pripravimo jim kakšno igro ali zaigrajmo eno ‘rundo’ kart z njimi. Lažje jim bo, v na­daljevanju se bodo igrali sami. Otrokom je igra tudi delo. Lahko nam pomagajo delati čevapčiče, njoke, re­zati zelenjavo ali kaj podobnega. Vse to radi počnejo. Naučili jih bomo sodelovanja in narediti nekaj za dru­gega. Za svoje delo bodo verjetno dobili pohvalo, kar bo zanje potrditev, da nekaj znajo in zmorejo.

ALKOHOL IN DRUGO: Mladostništvo in zgodnja od­raslost sta obdobji, ko se veliko ljudi največ zabava, opija in morda uživa druge substance. Odrasli posta­nejo starši, ki želijo otroku vse dobro, da bi odrastel v samostojnega in odgovornega človeka. Otrok se za življenje največ nauči s posnemanjem in prevze­manjem družinskih vzorcev. Če so ti zdravi, je vse v redu, če so škodljivi, je težava lahko velika. So namreč izjemno trdovratni, če se jih želimo znebiti. Vsakdo od nas ima izkušnjo, da mu gre neka navada, drža ali odziv njegovega starša strašno na živce. Ko odraste­mo, se zavemo, da ponavljamo vzorce svojih staršev. V teh trenutkih nismo ravno ponosni nase, saj smo si že neštetokrat rekli, da nekega vedenja v svoji družini ali partnerskem odnosu ne bomo ponavljali. Toleran­ten odnos do alkohola je trdovratna navada slovenske družbe. Ko gre za posebne priložnosti, kot so družin­ske zabave, pikniki in dopusti, pa opijanje včasih ne pozna meja. Tudi pred očmi otrok. Premislimo, kaj je za nas še sprejemljiva mera opitosti, kadar so zraven otroci. Živimo v družbi udobja in temu se težko odpo­vemo. Nekje sem prebrala izjavo Vesne Vuk Godina, da je znak zrelosti to, da človek, ki ima na voljo fajn in prav, izbere prav in se zato počuti fajn. Prepričana sem, da si starši ne želimo, da bi imeli naši otroci kot najstniki ali odrasli skrajno toleranten in nekritičen odnos do alkohola, da bi se opijali ob vsaki priložno­sti, ki jim pride naproti. Začnimo pri sebi in pokažimo otroku, da se imajo lahko prijetno tudi trezni.

Druženja s prijatelji in sorodniki so nekaj, kar nam polepša vsakdan, dopust v družbi najbližjih pa nam ostane v lepem spominu. Uživajte s svojimi otroki in prijatelji!

Objavljeno v prilogi za starše revije Zmajček, junij 2019 (št. 10, letnik 25)

Viri

Foto: iStock