Razvade

Tina Zupančič, univ. dipl. soc. del.

Razvada je neprimerna navada in težava marsika­terega človeka. Grizenje nohtov, ki ga v odraslosti zamenjamo za grizenje obnohtne kožice, kajenje, obvezen čips med gledanjem filma, pretirano na­kupovanje, nenehno brskanje po spletu idr. Pogo­sto si rečemo: “Saj to ni nič takega, če vsak dan pojem pol škatle piškotov, da me pomiri. Ali bi bilo bolje, če bi šla po službi na pivo?”

Z razvado pogosto sproščamo napetost, a s ponavlja­njem nam početje pride v navado. Ker nas ta vedenja pomirjajo, lahko opazimo, da se razvada okrepi takrat, ko se ne počutimo dobro, ko smo nervozni. Včasih je obnašanje avtomatizirano, nezavedno, nehoteno in ga težje nadziramo. Lahko negativno vpliva na naše življe­nje, okrni interese, zaradi razvad smo manj učinkoviti, povzročajo nam lahko finančno škodo, težave v medo­sebnih odnosih in še marsikaj. Zato se nekaterih razvad želimo rešiti. V odraslosti je to včasih težko, saj smo leta in leta ponavljali nek ve­denjski vzorec, poleg tega odrasli za spremembo vede­nja potrebujemo bistveno več časa in se težje otresemo slabih navad kot otroci. Čeprav so v predšolskem in šolskem obdobju nekatere razvade prehodne narave, se lahko to nezavedno ponavljanje vzorcev in gibov na­daljujejo tudi v odraslo dobo. Zaradi vsega tega je dobro, da smo pri otrocih pozorni na razvade, da razmišljamo o vzrokih in o tem, kako jih odpraviti.

Kako odvaditi otroka

Če želimo otroku pomagati pri odpravljanju razvade, ne bo šlo z oštevanjem ali zbadanjem, lahko se zgo­di celo, da se bo stanje poslabšalo. Če otrok npr. sesa palec, mu ne bomo rekli “a si dojenček”, če se otrok baše s hrano, ne bomo rekli “nehaj jesti, poglej, kako si debel”, prav tako ga ne bomo okarali, če se bo pogosto drgnil po spolovilu.
Pomembno je, da starši poskušamo razumeti razlog za to vedenje, trudimo se nuditi otroku podporo pri odvajanju. Opazujmo, kdaj razvado najpogosteje ponavlja. Ka­dar je sam? Kadar je v družbi vrstnikov? Kadar gle­da TV? Ko bomo to prepoznali, bomo morda ugoto­vili, kako se počuti. Mu je dolgčas ali je tesnoben? Morda se je v otrokovem življenju kaj spremenilo. Je šel iz vrtca v šolo, se starša doma več prepirata, je dobil sestrico ali bratca? Če opazimo, da je raz­vada povezana s spremembo v otrokovem življe­nju, potrebuje več pozornosti, ukvarjanja z njim in ljubkovanja.
Vzporedno z odvajanjem od razvade otroku omogo­čimo čim več možnosti za dejavnosti, pri katerih se sprosti, gibanje v naravi, gnetenje plastelina, igranje s peskom, vodo … kajti razvada ga je pomirjala in ko mu bomo hoteli to vzeti, bo vznemirjen, nekaj mu bo manjkalo.
Ker je kot navada tudi razvada železna srajca, se mo­ramo starši zavedati, da je za odvajanje od razvade potrebno veliko doslednosti, časa in ljubeče vztraj­nosti. Potrudimo se biti umirjeni in sproščeni, če ne bo šlo danes, bo šlo jutri, čez teden, en mesec … Pohvalimo otrokov najmanjši napredek. Že če en dan npr. ne grize nohtov je to velik uspeh. Korak za korakom.

Grizenje nohtov

Morda se nam grizenje nohtov ne zdi pretirano huda razvada, saj nas je mnogo, ki smo kot otroci grizli noh­te. Pa vendar lahko povzroči deformacije nohta, vnetje obnohtne kožice, težave z zobmi. Tudi gliste smo imeli pogosto, saj veste, kaj vse otroci pretipajo, njihove roke so ves čas malo umazane, z grizenjem nohtov pa uma­zanijo vnašajo vase. Veliko otrok grize nohte, velikokrat vse do krvi, tako na rokah kot na nogah. Grizenje nohtov je lahko posledica tesnobe, stresa, strahu, dolgčasa ali pa posnemajo star­še ali druge otroke, ki grizejo nohte. Če nismo vestni pri striženju nohtov, je to vsekakor do­brodošlo, saj predolgi, neravni, polomljeni nohti otroka motijo in kaj hitro se lahko zgodi, da si hoče sam poma­gati z grizenjem. Ko se z otrokom pogovarjamo o grizenju nohtov, je kar prav, da mu povemo, koliko umazanije poje.
Včasih pri odvajanju od grizenja pomagajo grenki laki za nohte, ki jih lahko kupimo v lekarni, in redno striže­nje nohtov na kratko. Nekateri deklicam nalakirajo nohte z lepim lakom. Če grizejo iz dolgčasa, jih lahko zaposlimo. Otroka med grizenjem nohtov lahko brez besed pobo­žamo po roki in njegovo roko damo iz ust.

Vrtanje po nosu

Raziskovanje telesa je naraven del razvoja in vrtanje po nosu je del tega. Pojavi se zelo zgodaj in se najpogosteje nadaljuje tudi v šoli. Otroci vase vlečejo smrkelj, ven vlečejo in celo pojejo “mačke”. To opažamo tudi pri šol­skih otrocih, kdaj pa kdaj se kdo najde tudi v devetem razredu.
Med vrtanjem po nosu si lahko otrok poškoduje kožo v nosnicah, s čimer številnim klicam omogoči, da pridejo v kri in posledično lahko pride do infekcije v nosu.
Pomembno je, da redno skrbimo za otrokovo nosno higieno. Otroka smrkelj zagotovo moti in potem vle­če vase, vrta po nosu in si briše nos v rokav. Naučite otroka, da pri čiščenju nosu uporablja robček, kako pravilno izpiha smrkelj in iz nosu diskretno z robčkom potegne “mačke”.
Je pa že prav, da otroku povemo tudi, da je vrtanje po nosu nezdravo in nehigienično. Da tako lahko okuži sebe in “smrkelj” prenaša na druge in igračke.
Razvado lahko omejujemo podobno kot grizenje noh­tov, brez besed: nežno potegnemo njegovo roko ali mu podamo robček. Morda bo pomagalo, če bo to robček z otroškimi motivi.

Duda, palec, steklenička, hrana

Seveda je običajno, da ima dojenček dudo, steklenič­ko, da sesa prst. Pomembno pa je, da to začne opuščati kmalu po prvem letu in navad ne vleče v obdobje, ki je pomembno za razvoj govora. Pediatri svetujejo, naj otroku umaknemo dudo do prvega leta starosti, saj uporaba dude vpliva tudi na pravilno rast zob.  Če se sesanje nadaljuje dlje časa, pride namreč do sprememb v ustni votlini, do nepravilnega položaja zob in ugriza, otrok ima lahko težave pri izgovorjavi. Pomembno je, da smo starši pozorni, da otrok, medtem ko govori, v ustih nima dude ali prsta.
Moja hči je bila zaprisežena ljubiteljica dude pa tudi zelo klepetav otrok. Ves čas je imela v ustih dudo in če­bljala. Tega smo se lotili tako, da smo ji, kadarkoli je go­vorila z dudo v ustih, rekli, da je ne razumemo in dudo je dala iz ust.
Opažam, da nekateri šolski otroci stalno sesajo bidon. Ves čas se “nalivajo” z vodo. Prav je, da so hidrirani, vendar opažam, da gre v nekaterih primerih za raz­vado, prepogosto zatekanje v to početje na podoben način, kot je grizenje nohtov ali katera druga razvada. Opažam še, da se tako sproščajo, še bolj pogosto pa to počnejo, ko niso zaposleni. Iz dolgčasa.
Nekateri otroci iz dolgčasa tudi jedo. Morda se je tega najlažje lotiti tako, da jih zaposlimo ali nezdravo hrano nadomestimo z zdravimi prigrizki, s sadjem, ali še bolje z zelenjavo, da se otrok ne začne rediti.

Samozadovoljevanje

Malčki raziskujejo in spoznavajo svoje telo, medtem pa ugotovijo, da je dotikanje spolovil prijetno. Pomembno je, da razumemo, da je to povsem normalno obnašanje in da ni povezano s spolnostjo in zgodnjim spolnim ra­zvojem. Otroku dotikanje ali drgnjenje spolovila pov­zroči ugodje, ne ve pa še, da gre za intimno področje in početje in da se to ne počne v javnosti.  Kot pri drugih razvadah tudi ob samozadovoljevanju temu posvečajmo čim manj pozornosti. Še bolj pa je pomembno, da otroku na vzbudimo sramu. Brez obso­janja, zgražanja, kaznovanja in s spoštovanjem mu po­vemo, da se to ne počne na plaži, na igrišču … Preusmerimo otrokovo pozornost, tako da ga zamotimo z drugo dejavnostjo ali mu brez besed umaknemo rokico s spolovila.
Ker otroci pogosto vtikajo roke v spodnje hlačke, jim lahko rečemo, da tega ne smejo početi zunaj. Nekateri otroci se samozadovo­ljujejo, ko se dolgočasijo med gledanjem televizije ali posnetkov na računalniku oz. tablici. V tem primeru omejimo čas pred zaslonom, glejmo skupaj z njim in se pogovarjajmo ali ga med gledanjem zaposlimo s ka­kšno mehanično aktivnostjo (natikanje, kocke …).
Če se otrok samozadovoljuje pred spanjem, spremeni­mo večerno rutino. Pred spanjem mu lahko preberemo pravljico, ostanemo še nekaj časa z njim, se pogovarjaj­mo in ga božajmo po hrbtu, da se bo umiril. Če pa opazimo, da je samozadovoljevanje zelo pogosto, obsesivno, da se otrok s tem zamoti namesto igre ali pa se poškoduje (npr. popraska), se posvetujete s psiholo­gom ali pediatrom. Vsekakor je v primeru drgnjenja ali praskanja potrebno pomisliti tudi na to, da se otrok ni dobro umil, da ima gliste ali infekcijo.

Z doslednostjo in vztrajnostjo lahko otroku pomaga­mo, da se otrese razvade. Ko pride stresno obdobje, otrok spet lahko uporabi stare vzorce. A takrat bomo že vedeli, kaj in kako storiti. Mirno, dosledno, ljubeče.

Objavljeno v prilogi za starše revije Zmajček, oktober 2023 (št. 2 letnik 30)