Hčere in očetje

Tina Zupančič, univ. dipl. soc. del.

Najbrž se lotevam teme, ki bo vznemirjala. Ob vsej raznolikosti družin in številnih ločitvah si drznem pisati o klasiki. Mama, oče in otrok. In celo o stere­otipnih spolnih vlogah.

Zavedam se, da otroci živijo tudi z dvema mamama, dvema očetoma, le z enim staršem, v sestavljeni ali razširjeni družini, en teden v eni družini, drug teden v drugi in še v mnogih drugačnih okoliščinah. Iz podat­kov Statističnega urada RS je razvidno, da je vendarle največ družin z mamo in očetom, 48 %, sledijo enostar­ševske, 33 %. V letu 2021 se je razvezalo 2322 parov, to je 548 oz. 31 % več kot v letu 2020.
Ne glede na to, ali mame in očetje živimo skupaj, je pomembno zavedanje, da je vloga vsakega od staršev izjemno pomembna, ne glede na to, pri kom otrok živi. Ob razvezi imam pri očetih pogosto občutek, da se v očetovski vlogi, sploh, če otroka vidijo na štirinajst dni, ne znajdejo najbolje. Občutek imajo, da nimajo vzgojne moči in da se otrok od njih oddaljuje. K pove­zanosti otroka z obema staršema močno pripomorejo osebnostne značilnosti vsakega od njiju in medsebojno spoštovanje. Za ohranjanje stika z otrokom se morata potruditi oba starša, drugemu pa morata biti pri tem v podporo.
Vlogo družine, kakršnakoli že je, vidim v tem, da da otroku pomemben občutek varnosti in sprejetosti, da mu predstavlja kompas v življenju, ki mu bo pomagal, da se bo zavedal samega sebe in v ogledalu uzrl osebo, ki je v redu. Da bo sprejel svoja čustva in ponotranjil norme primernega vedenja ter našel mesto pod son­cem. Težka je starševska! Otroku moramo dati vso ljubezen, ki jo premoremo, ga sprejemati takega, kot je, hkrati pa mu moramo postavljati omejitve in zahteve, ki jim bo kos. Pri tako zahtevni nalogi sta vsekakor, če se le da, potrebna oba, mama in oče.
Včasih se nam zdi, da je za hčerko najpomembnejši stik z mamo, za sina pa stik z očetom, saj je hčerki identifi­kacijski lik mama, sinu pa oče. Tako čutimo in vlagamo energijo predvsem v ta razmerja, a vendar je oče izje­mno pomemben v življenju hčere in mama v življenju sina. Hči si bo oblikovala predstavo o moškem svetu na podlagi tega, kako vidi očeta.

Vloga očeta v zgodnjem otroštvu

Jesper Juul pravi, da se mora oče povezati z otrokom v prvih treh, štirih letih, ali pa do tega nikoli ne pride. Po­vežete se lahko pri popolnoma praktičnih stvareh, kot je menjava plenic, hranjenje, uspavanje in igra. Mame pogosto očetom ne zaupamo in ves čas preverjamo, ali stvari delamo prav. Pomembno je, da očetje sledite svojemu občutku in ne pustite mamam, da bi vam pre­prečile, da delate po svoje in tudi napake. Če razumno pogledamo na zgornja opravila, se verjetno strinjamo, da jih zmoreta tako mama kot tudi oče in da pri tem nihče od njiju ne more narediti grozno velike škode, pa če smo še tako nerodni.
Glede na veliko število razvez je zgodnja povezanost očeta z otrokom še toliko pomembnejša. Če se star­ša po nekaj letih ločita, to pomeni, da bo otrok nekaj dni preživel pri mami in nekaj pri očetu. In če se oče in otrok prej nista intimno povezala, se oče počuti ne­močnega in je bolj prijatelj ali stric, ki gre z otrokom le v kino ali na igrišče, kot pa oče, ki je intimno globoko povezan z otrokom.

Družina je model odnosov

Družina predstavlja model, po katerem se pripravlja­mo na svoje prihodnje partnerske odnose, hčerka pa se uči z opazovanjem svojih staršev. Zato je zanjo tako pomembno, da imata mama in oče spoštljiv, ljubeč in enakovreden odnos, saj bo tak partnerski odnos kasne­je pričakovala tudi sama in se ne bo zadovoljila z manj.
Kadar sta starša ločena, je to še posebej velik izziv, saj do bivšega partnerja pogosto kar nekaj časa gojimo negativna čustva, zamero, jezo idr. Zavoljo otrok je po­membno, da se potrudimo in smo korektni in spoštljivi. K temu bomo morali vsaj na začetku razpada zveze pri­stopiti zavestno in razumsko.
Nedavno tega mi je šestnajstletnica rekla, da je najbolj­ša stvar, ki sta jo njena mama in oče naredila ob razvezi ta, da se razumeta, da komunicirata. Tako je pri obeh starših lahko vedno sproščena, saj mirno lahko pripo­veduje o tistem delu svojega življenja, ko ni pri enem od njiju. Na ta način lahko z obema ohranja stik in globoko povezanost.
Če imamo novega partnerja, se moramo zavedati, da je za otroka model odnosov v družini tudi naš odnos z novim partnerjem. Trinajstletnica mi je potarnala, da je njen očim izredno posesiven do njene mame in ljubo­sumen celo na njena otroka iz prvega zakona. Mama, ki v takem odnosu vztraja, hčerki s tem sporoča, da je tak odnos moškega do ženske v redu.
Poudariti želim, da je oče ali očim dober model moške­ga le, če ni seksističen, če je spoštljiv ne le do otrokove mame, temveč tudi do svoje mame, tašče, sosede in prodajalke v trgovini. Če ni očeta ali če je ta nekonsistenten, to vlogo lahko prevzame očim, do neke mere dedek ali stric.

Odnos med hčerko in očetom

Oče je primaren moški vzornik, s katerim se deklica sreča, je lik, s katerim primerja vse druge predstavni­ke nasprotnega spola. Dekličina predstava o sebi kot o ženski je zelo odvisna od tega, kako jo sprejema oče, saj je osnova samospoštovanja spoštovanje, ki ga prejema­mo od pomembnih drugih.
Hčerke, ki tudi v mladostniškem obdobju ohranijo zdrav odnos in odprto komunikacijo s svojim očetom, s tem naredijo veliko dobrega za svoje prihodnje par­tnerske zveze. Naučijo se moške govorice, njihovega načina razmišljanja in izražanja čustev.
Ko se pogovarjam z otroki, mi po navadi povedo, da se z mamo lažje pogovarjajo kot z očetom, da si mama vzame čas, jim prisluhne. Hkrati pa z drugačnim žarom v očeh govorijo o pogovorih z očetom, nekako zraste­jo. Pomembno je, da vloge v družini niso deljene tako, da se mama zmeni z otroki, oče pa je pri vzgoji malo bolj pri strani. Pomembno je, da oče ni brezbrižen. Hči z očetom, ki ji je pripravljen prisluhniti, ki ji da vedeti, da tudi njeno mnenje šteje in mu lahko zaupa, se bo razvila v asertivno osebo, ki bo znala izraziti odločnost, se upala postaviti zase in hkrati, ko je treba, prisluhniti drugim.
Oče mora pokazati, da je pripravljen biti del življenja svoje hčere, da si je pripravljen vzeti čas in biti zraven, ker ga zanima vse, kar je v zvezi z njo, ker mu ni vsee­no. Biti prisoten oče pomeni, da se udeležite dogodkov v šoli, nastopov, da se s hčerko pogovarjate, pokažete interes za njeno življenje in zanimanja. S hčerko preži­vljajte prosti čas, se sprehajajte, ribarite, igrajte nogo­met, pojdite z njo na izlet … Pomembno je, da ustvarjata skupne spomine, ki so samo vajini, s tem pa ji daste ob­čutek, da je cenjena in ljubljena.

Če ste kot oče ljubeči in pozorni, je verjetnost, da bo vaša hčerka odrasla v zrelo in manj anksiozno oseb­nost, večja. Če deklica od vas ne prejme potrditve in občutka ponosa, je verjetno, da bo po tem hrepenela tudi kasneje v življenju. Iskala bo odnose, ki ji bodo dali občutek pripadnosti in vrednosti, ne glede na to, kako patološki bodo. Seveda pa ljubeč odnos ne izključuje discipline in trdnih meja, postavljenih na neagresiven način.
Lepo je, če hčerki poveste, da je lepa, pomembno pa je, da še bolj cenite njene sposobnosti, spretnosti in zna­čaj. To bo preprečilo, da bi postala odvisna od svojega videza.

Noben oče ni popoln. Če naredite napako, se opravi­čite in hčerki razložite, da boste naslednjič naredili drugače.
Dragi očetje, v življenju vaše hčerke ste nepogrešljivi!

Objavljeno v prilogi za starše revije Zmajček, februar 2023 (št. 6, letnik 29)