»December je najlepši mesec v letu,« povedo otroci. »In najdražji!« dodajo starši. »Zadnji mesec prodamo tudi vse tisto, kar so kupci doslej spregledali ...« si manejo roke trgovci in police založijo z izdelki, preoblečenimi v sijoče obarvan papir. Medtem pa Miklavž, Božiček in dedek Mraz, vse bogatejši pravljični možje, pijejo vitamine in minerale, da bodo lažje vzdržali naporno potovanje in obdarovanje, širom po planetu.
Na zadnjem posvetu so vsak s svojim računalnikom sedli za okroglo mizo in se dogovorili, da tudi tokrat ne bodo prišli naenkrat. »Čarnost mora biti raztegnjena skozi ves mesec,« je rekel Miklavž in z zlatom okrašeno palico mehko udaril ob tla. Kot najstarejši se je med decembrskimi 'veljaki' počutil glavnega. Ker se brez medijev na tem svetu ne zgodi nič več nič, so dobri možje sklicali novinarsko konferenco. Novinar Zmajček je dobil njihovo dovoljenje za intervju.

INTERVJU  Z DECEMBRSKIMI OBDAROVALCI

Zmajček: Spoštovani gospodje, pred vami so naporni dnevi potovanj in obdarovanj. Gotovo ste se dobro pripravili. Kaj je tisto, kar vas vsako leto znova razveseljuje in kaj žalosti?
Miklavž: Razveseljuje me, da svet še ni pozabil name, žalosti pa, da mojega prvotnega poslanstva nihče več ne pozna.
Božiček: Razveseljujejo me polne trgovine, bleščeče okrašene ulice in tekmovanje, kdo bo kupil dražja darila. Ni pa mi všeč, da si rdečo kapico z belo obrobo lahko kupi že vsak. Zaradi tega se mi iz leta v leto zmanjšuje veljava.
Dedek Mraz: Kljub predhodnikoma, Miklavžu in Božičku, se otroci po vsem svetu mojih daril  še vedno razveselijo. Hudo pa mi je, da imajo vsako leto večje želje. Kam to pelje, kam to pelje ...?

Zmajček: Koliko daril raznosite po širnem svetu?
Miklavž: Raje vprašaj, koliko vlakov, tovornjakov, ladijskih zabojnikov ... Posameznih paketov in vrečk nihče več ne šteje.
Božiček: S temi rečmi si ne belim glave. O tem naj razmišljajo starši. Mene zanima samo končni izračun, se pravi dobiček.
Dedek Mraz: Po letu 1990 smo s sodelavci darila nehali šteti. Leta 2000 je vsoto nakupljenih daril sestavljala tako dolga številka, da je ni znal nihče prebrati. Odtlej računov ne vodimo več.

Zmajček: Vaše poslanstvo ni le obdarovanje. Tudi dobre želje raznašate naokrog po svetu, kajne?
Miklavž: Moje dobre želje sestavljajo: ljubezen, mir in spoštovanje. Vsako leto jih stresem z neba, a kaj, ko jih, še preden dosežejo tla, prekrijejo tiste po oblasti, po imetju in veljavi ...!
Božiček: Dobre želje že od samostojne Slovenije dalje nakazujem samo še na bančne račune.
Dedek Mraz: Dobre želje? Kaj je že to? Tiskarji so mi priskočili na pomoč in jih odtisnili na prvo stran voščilnice, navadno v več jezikih. Prihranili so mi delo. Tudi meni se ne ljubi razmišljati o vsebini posamezne voščilnice. Vse več časa presedim pred internetom in igram ameriške igrice.

Zmajček: Babica mi je pravila, da ste imeli nekoč vsak svoje posebno poslanstvo, da ste si vloge razdelili in vsak ob svojem času na poseben način razveseljevali Zemljane.
Miklavž: Vse se menja: kamen in amen! V tej menjavi so hrepenenja izgubila vero v sočloveka in jo nadomestila z vero v naravno posest, recimo gozdove.
Božiček: Vse se menja, le kapital ostaja ključni del mojega poslanstva.
Dedek Mraz: Vse se menja, le novo leto se vsakič znova začne z novim koledarjem in novimi željami.

Zmajček: Vendar ... Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vzgojo, so zaskrbljeni. Potrošništvo naglaša zgolj trenutno uporabnost ali užitnost. Sreča, poistovetena z dobrinami, ni prava sreča. Zapolnjujeta jo poraznina in dolgočasje.
Miklavž: Predlagam, da greste vsaj enkrat na teden v cerkev. Zmolite nekaj Očenašev in Zdravih Marij ter počakajte na čudež.
Božiček: Praznina in dolgočasje sta del življenja. Obiščite duhovne delavnice novodobnih psihomehanikov. Tam vas nauče brskanja po duševnosti in spretno zasvojijo z idejami, da srečo lahko najdete samo še pri njih.
Dedek Mraz:  Sociologi, psihologi, pedagogi in drugi ne bodo kos strokovni nalogi, če ne pridobijo strašev. Ej, to bo pa silno težko! Premnogi krepko sedijo v sedlu kapitala in tudi njihovi otroci svojo prihodnost vidijo v enakem ali še boljšem sedišču.

Zmajček: Hvala, gospodje! O vsem povedanem bom temeljito razmislil. Pri Zmajčku ne lovimo časa za rep in ne hlastamo za novitetami, ki spodrivajo stare dobre vrednote. Zavedamo se, da bivanjska praznina nosi številne maske in preobleke, ki hrepenenja po ljubezni in osebnostni rasti pretvarjajo v šemarijo. Krize in malodušja, ki jih doživljamo, bolj ali manj vsi po vrsti, bo treba iskati v (pre)vrednotenju življenja.

Prenova družinskih vrednot

Otroci, izpostvaljeni umetnim predmetom (dovršenim igračam, televiziji, računalniškim igricam), postajajo iz dneva v dan bolj zdolgočaseni. Waldorfski pedagogi pravijo, da se njihova duša sčasoma posuši. Namesto vsakdanjih opravil (sem sodi tudi pospravljanje igrač in svoje sobe!) segajo po mrtvi materiji, ki kvarno vpliva na osebnostni razvoj, še zlasti na mišljenje in čustvovanje.
Prednovoletni čas, ko bodo dobrim možem risali in pisali svoje želje, je kot nalašč primeren za prenovo nekaterih družinskih vrednost o resničnih potrebah članov družine. Prednost naj imajo dejavnosti, ki povezujejo in hkrati razbremenjujo. Namesto dragih daril si raje skupno oglejmo žive gledališke in druge predstave.Tudi enodnevni izleti v bližnjo okolico bodo dobrodošlo poživilo za 'stanje duha', še posebno če bomo ob tej priložnosti pripravili lojene pogačice za prezeble ptice in v primerni oddaljenosti opazovali njihovo pojedino.
Darila za najbližje naredimo skupaj, brez bojazni, da bodo doma narejena premalo dragocena. Lani mi je družina drage prijateljice podarila belo pobarvano vejico z dvanajstimi 'bonboni'. Namesto sladkorčka je v papirju tičalo sporočilo, za vsak mesec v letu drugačno. Zelo izvirno, zamisel lahko posnemate!

Življenje nadgradimo z duhovno vsebino

V človeku obstaja nagonsko in duhovno nezavedno. Ključ za osebnostni razvoj je v tem, da spoznamo smisel svoje duhovne rasti. Zgolj uživanje dobrin, brez da bi čutili potrebo, da življenje nadgradimo z duhovno vsebino (kar ne izhaja iz verske opredelitve!), nas slejkoprej odnese v praznino, ki ji ni videti konca. Strokovnjaki pravijo, da duhovno nezavedno nima povezave z intelektom, pač pa s srcem! Gre za dimenzijo občutka, intuicije, inspiracije. Otrokom je treba pri zamislih, ki bogatijo in razvijajo njihovo osebnost, pomagati z vso skrbnostjo. Iluzorno je pričakovati, da jih bomo za neko dejavnost navdušili kar tako 'na suho', zgolj z besedami. Zamisel, ob pomoči speljana od ideje do izvedbe, v otroku krepi voljo za nove in nove dejavnosti. Tudi pri Zmajčku se bomo še naprej trudili z objavo vsebin, ki razvijajo glavo, roke – in hkrati srce.