PRAZNOVANJA

Tina Zupančič, univ. dipl. soc. del.

Etnolog Damjan Ovsec je rekel: »Za praznik vstopamo v območje igre, nečesa, kar je dvignjeno nad vsakdanjost, zakone, čas in prostor.« (Vir 1)

Etimološko pomeni praznik ‘biti prazen, ne delati’. Po drugi strani so prazniki polni marsičesa drugega. Takrat si vzamemo čas za prijatelje in družino, za to, da iz kuhinje diši po piškotih, da krasimo stanovanje. Bistvo praznikov je, da se vsakdan upočasni in doživi. Praznovanje je lahko samo v obliki zabave, s težnjo po omami, ko komaj čakamo, da otroci zaspijo, da se končno lahko brez zavor opijemo. Ali pa je nekaj več. Lahko je veselje, igrivost, čarobnost. Prazniki so priložnost za ustvarjalnost. Priložnost za pripravo hrane, izdelovanje daril, okraskov in iskanje načinov prijetnega preživljanja časa z najdražjimi.

OBREDI

Prazniki posameznika in družino vsakič znova postavijo nazaj v ravnotežje. Obredi ali rituali pa so tisto, s čimer usidramo praznike. Kot odrasli se spomnimo obredov, ki so bili značilni za našo družino. Spomnim se, da je stara mama ob praznovanjih vedno pripravila enake jedi. In moja mama je bila dovolj modra, da teh jedi nikoli ni pripravljala in so ostale izbrane za praznovanja z razširjeno družino. Tako sem praznični jedilnik lahko doživela kot obred in še danes imam staro mamo v spominu tudi po teh vedno enakih, ponavljajočih se jedilnikih. To doto sem prenesla v svojo družino in močnik pustila rezerviran za mojo mamo. Tako se otroci vedno razveselijo zajtrka pri babici, saj že pričakujejo, kaj bo. Seveda, močnik.

USTVARIMO PRAZNOVANJA

Slovenski antropolog Jože Ramovš pravi, da moramo za praznovanje poskrbeti vsak dan. Dnevno praznovanje je po njegovem, da se enkrat na dan za pol ure usedemo za mizo in pokramljamo. Poskusimo se izogniti neprijetnim temam, kot so morda neopravljene domače naloge ali razmetana soba, naj bo pogovor brez očitkov, prepirov, samo da se zberemo, morda skupaj pojemo obrok in se pogovarjamo o veselih stvareh. Tedensko praznovanje je po njegovem nedelja, ko imamo skupno kosilo in si lahko  za to vzamemo nekaj več časa kot med tednom. Letno praznovanje je tudi dopust. Praznovanj si lahko ustvarimo toliko, kolikor hočemo, praznujemo rojstne dneve, godove, prvi ali zadnji šolski dan, lahko praznujemo solsticij, prvi pomladni dan …

STANOVANJE KOT PROSTOR PRAZNOVANJA

Se spomnite, ko smo kot otroci iz belega papirja izrezovali snežinke, ki smo jih polepili po oknih? Pa verige iz papirja, ki smo jih napeljali iz enega dela stanovanja ali učilnice do drugega? Otroci bodo navdušeni, če bodo lahko krasili stanovanje. Knjige in splet nam ponujajo nešteto možnosti, da najdemo ideje za izdelavo domačih okraskov za novoletno jelko. Pri ustvarjanju naj sodelujejo tudi otroci, zato pri izboru ideje upoštevajmo otrokove spretnosti.

VOŠČILNICE

Morda so novoletne voščilnice stvar preteklosti, če pa nam je še vedno blizu materialna oblika voščila, jih z lahkoto lahko naredimo doma. Zelo preprost način je, da otroku damo na voljo vodene ali tempera barve, s katerimi naj poslika ali pa popacka papir, iz katerega potem izrežemo kroge. Te nalepimo na trši papir in jim narišemo vrvico in pentljico. Voščilnica z novoletnim okraskom bo prijeten izdelek, ki se ga bodo razveselili vsi, ki imajo radi vašo družino. Z doma narejenim voščilom ljudem sporočimo, da smo si za njih pripravljeni vzeti čas in se potruditi, da jih imamo radi.

DARILA

Se kdaj vprašamo, zakaj kupujemo darila? Da bi ljudem pokazali, da jih imamo radi? Da bi imeli mi dober občutek, ko osrečimo otroka? Ker sami tega nismo imeli? Ali otroku prinesejo darila vsi trije dobri možje zato, ker se nam zdi to prav ali zato, ker je tudi pri drugih tako?

DARILO ZA OTROKA

Otroku kažemo ljubezen vsak dan z našim odnosom do njega, z upoštevanjem njegovih potreb in občasno njegovih želja in s tem, da si zanj vzamemo čas. Pa ne čas za to, da gremo v trgovino po igračo ali nov telefon, temveč za skupen sprehod, valjanje po kavču, ustvarjanje. Ker se primerjamo z drugimi, kupujemo vedno dražja darila in otroci si želijo vedno več. Temu se lahko izognemo, če se tako odločimo. Odločimo, da ne bomo popustili pritiskom reklam in se primerjali z drugimi starši. S partnerjem se lahko dogovorimo, kakšna je zgornja meja cene darila. Včasih starši otroku za rojstni dan ali novo leto podarijo nekaj, kar bi mu tako ali tako kupili in je večje vrednosti. Npr. telefon. Otrok s tem dobi sporočilo, da bo naslednje leto dobil darilo vsaj tolikšne vrednosti, kot je bil telefon. V izogib temu predlagam, da dražje stvari ne podarjamo v imenu božička, naj bo novoletno darilo simbolično ali omejene vrednosti. Otrokom namreč odnos do daril in materialnega privzgojimo. Predvsem od nas je odvisno, kako daleč bodo šli v svojih pričakovanjih ali celo zahtevah glede daril. Pa še en namig. Včasih otrok v pismu dobremu možu napiše eno željo, tisto najbolj gorečo. Vse lepo in prav, celo spodbudno, da je otrok skromen. Staršem pa to lahko povzroči veliko preglavic, če tega izdelka v trgovini ni. Morda mu lahko namignemo, da mora dobri mož obdariti veliko otrok in mu včasih ne uspe uresničiti kakšne želje, zato naj napiše npr. tri želje. Dobri mož se bo zelo potrudil in izbral eno izmed njih, ki jo lahko uresniči. Kaj pa, če si otrok zaželi hišnega ljubljenčka ali da bi dobil bratca? Mirno mu razložimo, da dobri mož ne more in ne sme uresničiti vseh želja. On ve, dase morata mamica in očka strinjati, da bodo imeli hišnega ljubljenčka, zato nakup tega prepušča staršem. Če si otrok želi, da se družina ponovno združi ali pride nazaj pokojna babica, mu lahko povemo, da na te stvari dobri mož nima vpliva. On lahko prinese darila, izdelke.

DARILA ZA DRUGE

Izdelovanje daril za sorodnike je lahko prijetno predpraznično opravilo za celo družino. Peka piškotov, izdelava praktičnih daril (marmelade, mila, kopalne soli …) ali pa ustvarjanje uporabnih predmetov. Shranimo že uporabljene kozarce za vlaganje, z akrilnim sprejem pobarvajmo pokrovček, napolnimo kozarec s piškoti in zavežimo pentljico. Kozarec lahko otrok še okrasi z nalepkami ali bleščečim lepilom.

Z vami bi rada delila idejo za darila, ki smo jo že večkrat uporabili, običajno smo s tem obdarili vzgojiteljice in učiteljice. Skupaj z otrokom lahko izdelamo svečnik za čajno svečko. Potrebujemo navaden kozarec, lepilo za les, staro zobno krtačko in kristalni sladkor. Na zobno krtačko kanemo belo lepilo za les. Otrok naj s krtačko po notranji strani pomaže cel kozarec (lepilo bomo morali še nekajkrat dodati). Na koncu preverimo, če je res povsod namazano in v kozarec takoj stresimo malo kristalnega sladkorja. Otrok naj vrti kozarec, da se bo sladkor prijel sten. Ostanek sladkorja stresemo iz kozarca v umivalnik. Ko se bo lepilo posušilo, bo postalo prozorno. V kozarec damo čajno svečko in skozi sladkorne kristalčke se bo po prostoru širila prijetna svetloba. Zagotavljam vam, da bo marsikdo navdušen nad preprostim, vendar izvirnim darilom.

ČASOVNA KAPSULA

Nekoč sem gledala posnetek, ko je oče svoji odraščajoči hčeri vsako leto postavil enaka vprašanja, na katera je odgovarjala. V šestnajstih letih je nastal posnetek, ki je lep spomin na otroštvo. Nekaj podobnega lahko naredimo tudi mi. Vsako leto naj pred novim letom vsi družinski člani odgovorijo na nekaj vprašanj. Zapišimo naša razmišljanja in jih skrbno pospravimo. Naslednje leto ponovno odgovorimo na ista vprašanja. Čez leta bo to postalo zanimivo branje, ki bo še povečalo povezanost med nami, otrokom pa omogočilo vpogled v lasten razvoj in napredek. Kaj sem se naučil v tem letu? Kaj sem prijetnega doživel? Katera knjiga mi je ostala v spominu? Katera pesem? S kom se najraje družim? Da bo časovna kapsula tudi od mame in očeta, pa dodajmo še kaj drugega. Npr., kdo je predsednik, župan, kateri film, mi je všeč, pesem, dobra knjiga, ki sem jo prebrala … Zraven lahko dodamo kakšen predmet. S tem bomo praznikom dodali še nekaj čarobnosti.

BREZ PRAZNIKOV JE ČLOVEK PRAZEN

Naš odnos do praznikov je v največji meri povezan s tem, kako smo praznovali v svoji matični družini. Če ne prej, to opazimo v intimnem odnosu z izvoljencem ali izvoljenko, ki je iz svoje družine prinesel drugačen način praznovanja. Sedaj smo mi na vrsti, da vzpostavimo kulturo praznovanja v naši družini. Otrokom bodo prazniki pomembni, če bomo za to poskrbeli.

Objavljeno v prilogi za starše revije Zmajček, december 2017 (št. 4, letnik 24) / Foto: iStockphoto