Naročilo revije Zmajček

Poletni Zmajček je osvežujoč!

 

V novi številki revije zmajček

Ste že slišali za malega oblačka, ki osamljenim preganja  žalost? Zgodbico OBLAČKOVA PESEM je napisala Sabina Burkeljca, ilustrirala pa Andreja Gregorič.

 

 
Avtorji člankov
Tina Plahutnik

Spoštovani bralci in bralke!

Pravzaprav se večina mojega življenja vrti okrog otrok in mladostnikov. S svojimi otroki in pri delu z učenci uživam, seveda pa se srečujem tudi s celim kupom težav, dilem, strahov. Učim se iz dneva v dan, največ pa od otrok samih. Ko se mi zazdi, da sem požrla vso znanost tega sveta in da kot mama in šolska svetovalna delavka res obvladam, me kaj hitro kateri od otrok postavi na realna tla. Takrat se ustavim in se ponovno spomnim, da so odnosi nekaj živega, spremenljivega, kar me neizmerno navdušuje. Verjetno sem se prav zaradi tega pred mnogimi leti odločila za študij socialnega dela. Interakcije med ljudmi, povezanost, soodvisnost in sovplivanje je tisto, kar je včasih čar, spet drugič pa breme našega življenja. Ampak tukaj smo, vsi mi iz mesa in krvi, bolj ali manj gotovi vase, z bolj ali manj osvojenimi veščinami za sobivanje.
Starševstvo je nekaj najlepšega, pa vendar pogosto tudi bolečega. Otroci nam kar naprej postavljajo ogledalo in poleg naših močnih področij kažejo tudi na naše šibkosti. Tako se pogosto vlogi učitelja (starš) in učenca (otrok) zamenjata. Otrokom smo lahko hvaležni, da nas spodbujajo k osebnostni rasti.

Z vami bom v reviji Zmajček občasno podelila svoj pogled na vzgojo. Vsak od nas ima svoja prepričanja, svoj stil življenja in nikakor si ne domišljam, da je moj pogled edini pravi. Izoblikovala sem si ga na podlagi znanj in izkušenj, ki so seveda samo moje, in sem si jih interpretirala glede na to, kakšna sem jaz kot človek. V vzgoji in življenju nasploh pa ni veliko univerzalnega. Zavedam se, da sem pred odgovorno nalogo in upam, da boste ob mojih morebitnih spodrsljajih prizanesljivi, hkrati pa vas vabim, da z menoj podelite svoja mnenja. Sprva boleče kritike so dragocene in nujne za širjenje obzorja. 

Vam pa želim veliko mero modrosti pri vzgoji vaših otrok.

Tina Plahutnik, univ. dipl. socialna delavka

 
Petra Kastelic

Spoštovani bralci in bralke!

Rada bi se predstavila vsem, ki prebirajo rubriko Zmajčkova sredica. Sama sem jo začela prebirati, ko je moja starejša hčerka vzljubila  Zmajčka. Še vedno jo prebiram, saj je njen bratec prav tako postal ljubitelj Zmajčkovih strani. V posebno čast mi je, da lahko tudi sama nekaj prispevam k že tako bogati in raznoliki druščini Zmajčkov.

Moje ime je Petra Kastelic, po izobrazbi sem socialna pedagoginja, trenutno pa sem v procesu študija transakcijske analize (smer psihoterapija) na Inštitutu za transakcijsko analizo IPTA v Ljubljani. Že od svoje prve nosečnosti pred približno osmimi leti sem vneto prebirala članke o negi, vzgoji otrok, pridno kimala in »se trepljala po hrbtu«, ko sem z njimi delila nekatere modrosti in stališča glede vzgoje. Kar nekajkrat pa sem očitajoče in jezno zrla v prebrane strani in nekaterih modrosti nisem mogla deliti, jih sprejeti, saj nikakor niso šle v moj okvir tega, kar mislim in delam kot mama. Moja stališča in sama filozofija vzgoje so se v teh letih spreminjala, bogatila in upam si trditi, da še vedno ne vem vsega. To pa povem z vso možno modrostjo, ki jo premorem. Ravno moja otroka sta tista, s pomočjo katerih mi je uspelo nekatere stvari sprejeti, nekatere pa tudi brez slabe vesti zavreči.

Kar želim povedati je, da se zavedam odgovornosti, ki jo prinaša tako zahtevna naloga, kot je pisati o vzgoji in skrbi za naše najmlajše. Zavedam se tega, da bodo morda tudi nekateri jezno in očitajoče strmeli v napisane strani. In prav je tako. Pravo bogastvo vzgoje je po mojem mnenju ravno v tem, da ni ene rešitve, ene poti, po kateri moramo peljati svoje otroke, če jim želimo najboljše. V vseh teh letih sem se naučila, da ponavadi ljudje od raznih strokovnjakov in strokovnih člankov vzamemo tisto, kar sodi v naš okvir dojemanja sveta, včasih sicer tudi tisto, kar ne sodi povsem vanj, a je dovolj blizu. Če pa nam je nekaj tuje, potem bomo to pustili, se včasih razjezili, na koncu pa delali po svoje naprej.

Pri pisanju novih Zmajčkovih strani si želim, da bi skupaj z vami ustvarjali in iskali nove poti, včasih pa se spomnili tudi na kakšno dobro preizkušeno staro modrost.

Petra Kastelic, univ. dipl. socialna pedagoginja

 

 
© 2018 Studio Hieroglif - Revija ZMAJČEK | Design by ImpresDesign